\.op XXXXX XXXX XXXXX XXXX XXXXX X X X X X X X X X X X X X X X X X XXXXX XXXXX X XXX XXXXX XXXXXX XXXX X X X X X X X X X X X X X X X X X X XXXXX XXXX X X X X X Programski paket za poslovno grafiko Operacijski sistem: CPM Strojna oprema: Ra~unalnik PARTNER GDP z grafi~nim zaslonom matri~ni tiskalnik Avtor: Marko Hren 1 ------------------------------------------ ! ! ! ! ! ! ! BGRAF verzija 1.0. ! ! ! ! PPPAAAKKKEEETTT ZZZAAA PPPOOOSSSLLLOOOVVVNNNOOO GGGRRRAAAFFFIIIKKKOOO ! ! ! ! priro~nik za uporabo ! ! ! ! ident: 81 117 044 ! ! ! ! ! ! ! ------------------------------------------ datum: december 1985 operacijski sistem : CP/M 2 Pred vami je prva izdaja PPPrrriiirrrooo~~~nnniiikkkaaa zzzaaa uuupppooorrraaabbbooo ppprrrooogggrrraaammmssskkkeeegggaaa pppaaakkkeeetttaaa BBBGGGRRRAAAFFF vvv... 222...000... --- pppaaakkkeeetttaaa zzzaaa PPPOOOSSSLLLOOOVVVNNNOOO GGGRRRAAAFFFIIIKKKOOO, prirejenega za grafi~no verzijo ra~unalnika Partner - PARTNER GDP. Paket omogo~a risanje grafov na zaslon in kopijo slike na izhodno napravo ( matri~ni tiskalnik, risalnik...). Realizirano je procesiranje to~kovnega, linijskega, aproksimiranega grafa, razli~nih histogramov in kro`nih diagramov - diagrami kro`nih izsekov. Vhodni podatki se nahajajo na sekven~ni datoteki na disku. Uporabnik interaktivno preko menijev dolo~i vrsto in posebne parametre grafa. Ravno tako lahko izbira interaktivno tudi podatke iz vhodne datoteke. V priro~niku so opisane vse funkcije in moznosti, ki jih paket nudi. Tokom uporabe in dela s paketom se bodo gotovo pokazale potrebe po razsiritvi paketa v prihodnjih verzijah. Zahvaljujemo se za vsako pripombo, ki bo pomagala pri dopolnitvi paketa v kasnej{ih verzijah. ISKRA DELTA 3 Pridru`ujemo si izklju~no avtorsko pravico do programskega proizvoda opisanega v tem priro~niku, vklju~no s pripadajo~o dokumentacijo. Pridru`ujemo si pravico do sprememb brez predhodnega obvestila in ne prevzemamo odgovornosti za posledice morebitne neusklajenosti informacij v priro~niku s proizvodom ter za morebitne napake. Jam~imo za uporabnost programskih proizvodov po dogovorjenih specifikacijah in na opremi, ki jo je dobavila in instalirala DO ISKRA DELTA. Kompletna ponudba vsebuje: - disketo z: programom BGRAF.COM BGRAF.00i datotekami pomo~i BGRAF.HLP GRAF.HLP SETGRAF.HLP urejevalnikom teksta po dogovoru z uporabnikom priro~nikom BGRAF.MAN - tiskano verzijo prirocnika Instalacijski postopek: (glej dodatek A k pririo~niku ) ISKRA DELTA LJUBLJANA JUGOSLAVIJA 4 K A Z A L O ----------- poglavje................................................ stran 1. UVOD.....................................................1 1.1. poslovna grafika.......................................1 1.2. elementi poslovne grafike..............................1 1.3. podro~ja uporabnosti...................................2 1.4. uporabniki.............................................2 1.5. strojna oprema.........................................2 2. OPIS SEGMENTOV .........................................4 2.1. BGRAF- nivo osnovnih menijev...........................4 2.2. DATA - komunikacija s podatkovnimi datotekami..........7 2.2.1 format sekven~ne datoteke podatkov..............7 2.2.2. glava...........................................8 2.2.3. opis spremenljivk...............................9 2.2.4. vrednosti spremenljivk.........................10 2.3. PLOT - knji`nica rutin za risalnik...................11 2.4. BIOLIB- knji`nica rutin za zaslon.....................12 2.5. PROCS - rutine za procesiranje diagramov..............12 2.5.1 nastavitev parametrov..........................12 2.5.2. izpis glave....................................14 2.5.3. izpis fiksnih parametrov.......................14 2.5.4. risanje koordinatnih osi.......................14 2.5.5. risanje sheme..................................14 2.5.6. risanje diagrama...............................15 2.6. HCOPY -rutina za izpis na matri~ni tiskalnik..........15 3. OPIS FUNKCIJ V POSAMEZNIH MENIJIH......................16 3.1. GLAVNI MENI...........................................16 3.1.1. koda "U" :urejanje datoteke vhodnih podatkov.........16 3.1.2. koda "P" :izpis pomo~i...............................17 3.1.3. koda "V" :dolo~itev delovne vhodne datoteke..........17 3.1.4. koda "I" :izpis podatkov iz vhodne datoteke..........17 3.1.5. koda "G" :procesiranje grafa -- prehod v MENI: IZBOR VRSTE DIAGRAMA.......................17 3.1.6. KODA "K" :izhod izprograma v operacijski sistem......17 3.1.7. KODA "S" :procesiranje slike s predhodno shranjenimi parametri..................................18 5 3.2. MENI za IZBOR VRSTE DIAGRAMA...........................19 3.2.1. koda "T" :to~kovni diagram............................19 3.2.2. koda "L" :graf povezanih to~k.........................22 3.2.3. koda "Z" :zapolnjeni graf povezanih to~k..............23 3.2.4. koda "A" :graf aproksimirane krivulje.................24 3.2.5. koda "I" :integral - zapolnjeni graf aproks. krivulje.25 3.2.6. koda "H" :histogram...................................26 3.2.7. koda "K" :kro`ni diagram..............................29 3.2.8. KODA "P" :pomo~.......................................31 3.2.9. koda "M" :vra~anje v OSNOVNI MENI.....................31 3.3. MENI za NASTAVITEV PARAMETROV..........................32 3.3.1. koda "X" :izbor vrednosti iz definicijskega obmo~ja...32 3.3.2. koda "Y" :izbor vrednosti iz zaloge vrednosti-naborov.32 3.3.3. koda "K" :skaliranje osi y............................36 3.3.4. koda "O" :zahteva po obrnjeni sliki...................37 3.3.5. koda "D" :prikaz izbranih vrednosti...................38 3.3.6. koda "S" :shranitev izbranih vrednosti................38 3.3.7. koda "F" :izbor {rafur in oznak.......................38 3.3.8. kodi "V" in "Z" : dolo~itev tipa histograma...........39 3.3.9. koda "I" :dolo~itev izstopajo~e vrednosti v kro`nem diagramu....................................40 3.3.10.koda "P" :izpis pomo~i................................40 3.3.11.koda "" : procesiranje slike..................40 4. ARHIVIRANJE SLIKE.......................................41 5. NAVODILA ZA PROGRAMERJE.................................42 5.1. enkratno risanje grafikona iz zunanje aplikacije........42 5.2. nastavitev delovne datoteke iz zunanje aplikacije.......43 6. DOGOVORJENE VREDNOSTI...................................44 PRIKAZI prikaz 2.1. MENI1 -osnovni meni..........................4 prikaz 2.2. MENI2 -izbor vrste diagrama..................5 prikaz 2.3. oblika vhodne datoteke za program BGRAF......7 prikaz 2.4. MENI3 -nastavitev parametrov................13 prikaz 3. pomo~ za MENI1..............................17 prikaz 3.1. pomo~ za MENI2..............................25 prikaz 3.2. izbor po naborih vrednosti..................26 prikaz 3.3. pomo~ za MENI3..............................31 prikaz 4. MENI za arhiviranje slike...................41 6 PRIMERI primer 2.2.1. vhodna datoteka podatkov za BGRAF...........10 primer 3.2.1. to~kovni diagram............................19 primer 3.2.1.a. to~kovni graf z aproksimirano krivuljo......21 primer 3.2.2. linijski graf - graf povezanih to~k.........22 primer 3.2.3. zapolnjeni linijski graf....................23 primer 3.2.4. graf aproksimirane krivulje.................24 primer 3.2.5. zapolnjeni graf aproksimirane krivulje......25 primer 3.2.6. histogram - same pozitivne vrednosti........26 primer 3.2.6.a histogram - tudi negativne vrednosti........26 primer 3.2.6.b zaporedni histogram.........................28 primer 3.2.7. kro`ni diagram..............................29 primer 3.2.7.a krozni diagram - s poudarjeno vrednostjo....30 primer 3.3.2. izbiranje vrednosti iz vhodne datoteke......35 primer 3.3.3. nastavitev skale............................36 primer 3.3.4. obrnejena slika.............................37 primer 3.3.8. nastavitev {rafure, obrnjena slika zaporednega histograma..................................39 dodatek A. INSTALIRANJE PAKETA dodatek B: PODATKOVNE DATOTEKE ZA PRIMERE 7 paket BGRAF- poslovna grafika 1. UVOD ========= 1.1. poslovna grafika --------------------- Brez grafike si modernega osebnega ali ve~jega ra~unalnika ni ve~ mogo~e predstavljati. V poslovnem svetu je uporaba ra~unalnikov nepogre{ljiva v obdelavi, arhiviranju in prikazu gibanja koli~in, za kar obstoja vse ve~ programskih orodij. V svetovni ponudbi je eden izmed najbolj privla~nih ravno poslovna grafika, katere primere vidimo na reklamnih prospektih vseh ve~jih proizvajalcev programske in strojne opreme, monitorjev, risalnikov in tisalnikov. Vzrok je v efektivnosti in jasnosti grafi~nega prikaza gibanja vrednosti ene spremenljivke v odvisnosti od druge. Za prikaz poslovnih dogodkov ali statisti~nih karakteristik pa pomeni jasnost prihranek v ~asu razumevanja podatkov, manj{o verjetnost zmotnih predpostavk in s tem ve~jo uspe{nost pri poznej{ih specifikacijah in odlo~itvah. Ob{irne tabele in matri~ne razpredelnice so hitro ~itljive le za izvedence na tem podro~ju, grafikon pa lahko da jasno sliko o neki zakonitosti v trenutku. Znani so primeri gibanja te~ajev valut in primeri poslovnih uspe{nosti v ~asovni odvisnosti. V tabelah kamor zapisujemo vrednosti se moramo prav dobro potruditi, da te vrednosti med seboj primerjamo, enostaven graf povezanih to~k pa nam v hipu poka`e trend in omogo~i primerjavo. 1.2. elementi poslovne grafike ------------------------------ Bazi~ne elemente poslovne garfike predstavljajo neodvisne spremenljivke in njim pripadajo~e vrednosti odvisnih spremenljivk. Osnova arhiviranja teh spremenljivk je matri~na, kar pomeni, da ima neodvisna spremenljivka lahko ve~ naborov vrednosti v zalogi vrednosti. Kon~ni element poslovne grafike pa predstavlja grafi~ni prikaz teh spremenljivk v obliki diagramov. 1 paket BGRAF- poslovna grafika Diagrami so slede~i: to~kovni diagram, graf med seboj povezanih to~k, graf aproksimirane krivulje nad to~kami, zapolnjeni graf krivulje (povezanih to~k ali aproksimirane), histogram in diagram kro`nih izsekov- kro`ni diagram. 1.3. podro~ja uporabnosti ------------------------- Grafi~ni prikazi so zlasti uporabni na slede~ih podro~jih: -poslovni dogodki -statisti~ni podatki in rezultati -rezultati tehni~nih meritev Vsako podro~je uporablja seveda sebi specifi~ne elemente poslovne grafike. Rezultati tehni~nih meritev, na primar, se najve~krat ka`ejo v obliki to~kovnega diagrama in grafa aproksimirane krivulje kar je v poslovnih primerih redkost, saj so vrednosti odvisne spremenljivke navdno diskretnega karakterja, za kar so primerni histogrami in kro`ni diagrami. 1.4. uporabniki --------------- Paket je namenjen interaktivni komunikaciji z uporabnikom, kateremu znanje ra~unalni{tva ni pogoj za delo. Delo s paketom je realizirano preko menijev, ki usmerjajo vse odlo~itve. Vpra{anja v menijih so postavljena jasno in zahtevajo enoli~ne odgovore. Interaktivne komunikacije je v samem teku programa malo, pomembna pa je priprava datoteke vhodnih podatkov. Za ustvarjanje datoteke je potrebno znanje enega od urejevalnikov tekstov, programa "tablica", ali pa pravilno programirani izhodi iz programov konkretnih obdelav. 1.5. strojna oprema ------------------- Programski paketi za poslovno grafiko so realizirani na celotnem spektru ra~unalnikov, od mikro in osebnih do srednjih in velikih sistemov. Obseg zmo`nosti paketa in njegova univerzalnost oziroma namenskost, pa so seveda odvisni od zmo`nosti samega ra~unalnika. Programski paket BGRAF deluje na operacijskih sistemih VAX VMS in CPM- Partner. 2 paket BGRAF- poslovna grafika Bolj kot sam ra~unalnik je pomembna izhodna naprava, saj se na njej prikazuje diagrame, torej kon~ne produkte. Mo`nosti je ve~: -prikaz na video zaslonu (terminal, grafi~ni monitor) Tu je kvaliteta slike odvisna od resolucije ekrana. Nova raz{iritev ra~unalnika Partner z grafi~no plo{~o ( 1024 x 512) je omogo~ila verzijo paketa BGRAF z ustrezno ostrino slike. -direkten prenos (hard copy ) slike iz ekrana na matri~ni tiskalnik. -procesiranje na risalnik, kar je najelegantnej{a mo`nost, ki omogo~a realizacijo najbolj zahtevnih potreb -fotografska kamera ( direktno ali slikanje zaslona) -shranjevanje parametrov slike na datoteko Pri verziji BGRAF 2.0. je `e vgrajena rutina za direktno kopijo na matri~ni tiskalnik kompatibilen z FX-80. Brez te`av pa se le to nadomesti z rutino ustrezno konfiguraciji. 3 paket BGRAF- poslovna grafika 2. OPIS SEGMENTOV ====================== Programski paket BGRAF je zasnovan modularno, kar omogo~a enostavno prirejanje programa razli~nim konfiguracijam strojne opreme. Segmenti so slede~i: -BGRAF -osnovni meniji -DATA -komunikacija z podatkovno strukturo -PROCS -knji`nica rutin za procesiranje diagramov -PLOT -knjiznica rutin za risalnik -BIOLIB-knjiznica graficnih rutin za zaslon -HCOPY -rutine za direktno kopiranje ekranske slike na matri~ni tiskalnik 2.1. BGRAF - nivo osnovnih menijev ------------------------------------- Skrbi za komunikacijo z uporabnikom, na nivoju osnovnega menija. Ob samem startu programa in po vsaki zakljuceni obdelavi, se na zaslonu pojavi slede~i meni: ----------------------------------------------------------------- ! ! ! PAKET ZA POSLOVNO GRAFIKO ! ! OSNOVNI MENI ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ----------------------------------------------------------------- ! hodna datoteka, zpis podatkov iz datoteke, onec ! ! rejanje podatkov, rafikon, lika ,

omoc ! ! vnesi izbiro : ! ----------------------------------------------------------------- prikaz 2.1. 4 paket BGRAF- poslovna grafika S pritiskom na ustrezno tipko, ki dolo~a izbiro posamezne funkcije, nas modul BGRAF usmeri v izbrano aktivnost. koda aktivnosti: ---- ---------- hodna datoteka -- dolo~imo delovno datoteko vhodnih podatkov zpis podatkov -- na ekran se izpi{e vsebina vhodne datoteke rejanje podatkov -- zahteva po urejanju vhudnih podatkov - prehod v urejevalnik texta

omo~ -- izpis kratke obrazlo`itve ukazov na tem nivoju onec -- izhod iz programa BGRAF rafikon -- zahteva za prehod v meni 'IZBOR VRSTE DIAGRAMA' lika -- neposredno procesiranje slike s predhodno shranjenimi parametri posla Podrobneje so te funkcije opisane v poglavju 3.1. Modul BGRAF vsebuje tudi programske kretnice na nivoju menija za IZBOR VRSTE DIAGRAMA ki ga `elimo procesirati. Po pritisku na tipko v osnovnem meniju se nam poka`e naslednji meni: ----------------------------------------------------------------- ! ! ! PAKET ZA POSLOVNO GRAFIKO ! ! IZBOR VRSTE DIAGRAMA ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !---------------------------------------------------------------! !o~kovni, inijski, apolnjeni linijski, proksimirani! !ntegral, istogram, rozni,

omoc, osnovni eni! ! ! !vnesi izbor : ! ----------------------------------------------------------------- prikaz 2.2. 5 paket BGRAF- poslovna grafika S pritiskom na ustrezno tipko <>, nas program usmeri v `eljeno aktivnost: o~kovni graf - zahteva za procesiranje to~kovnega grafa linijski graf- zahteva za procesiranje linijskega grafa apolnjeni linijski graf- zahteva za procesiranje zapolnjenega linijskega grafa proksimirani -zahteva za procesiranje grafa aproksimirane krivulje na naboru vrednosti ntegral -zahteva za procesiranje zapolnjenega grafa aproksimirane krivulje istogram -zahteva za procesiranje histograma rozni diagram -zahteva za procesiranje kro`nega diagrma

omoc -izpis kratke obrazlo`itve ukazov na tem nivoju eni -izhod iz nivoja izbire diagrama na nivo osnovnega menija Podrobneje so te funkcije opisane v poglavju 3.2. Vse izbire na tem nivoju, razen

in , nas vodijo v meni za NASTAVITEV PARAMETROV. Funkcije menija za nastavitev parametrov so podrobneje razlo`ene v poglavju 3.3. Nivo BGRAF torej opravi vse delo do nastavitve parametrov slike in izdelave slike, s pomo~jo osnovnega menija ter menija za izbor vrste diagrama ( ta se nadaljuje v meni za izbor parametrov grafikona). 6 paket BGRAF- poslovna grafika 2.2. DATA --------- -komunikacija s podatkovnimi datotekami Program je zasnovan tako, da podatke za diagrame lahko dobi na ve~ na~inov. V osnovni verziji paketa BGRAF je realiziran modul za branje podatkov iz sekven~ne datoteke, kreirane s katerimkoli urejevalnikom teksta (WS,EDT,KED,FED), ali katerimkoli programom "tablica" (SuperCalc, MultiPlan, ..). Vhodni podatki so lahko kreirani tudi s programi za procesno vodenje ali uporabni{kimi programi za statisti~ne, matemati~ne ai tehni~ne obdelave, z moduli v okviru IDA orodij, ali z kakr{nimkoli orodjem, ki lahko generira sekven~no datoteko. Z spremembami in dopolnitvami modula data, se paketu lahko priredi katerakoli podatkovna baza, direktna komunikacija paketa BGRAF s katerim od programov "tablica" itd. 2.2.1. Format sekven~ne datoteke podatkov OBLIKA VHODNE DATOTEKE ZA PROGRAM B-GRAF !----------------------------------------------------------------! ! [ ] podatek ni obvezen ! ! [' GLAVA ki se izpise nad diagram '] ! ! (* do 140 znakov v narekovajih *)! ! (* znak $ za nasilno novo vrsto*)! ! oznaka_osi_x oznaka_osi_y [(oznaka_y1 .. oznaka_yn )] ! ! (* oznake za osi x in y - *)! ! (* do 16 znakov v eni besedi *)! ! (* oznaka_yi 1<=i<= 5 *)! ! (* v primerih ko je za odvisno *)! ! (* spremenljivko vec naborov *)! ! (* vrednosti *)! ! x1 y1,1 [ y1,2 . . y1,m] ! ! . ! ! xn yn,1 [ yn,2 . . yn,m] ! ! (* podatki xi 1<=i<=20 *)! ! (* nizi znakov ali stevila *)! ! (* niz je vezano zaporedje *)! ! (* do 16-ih znakov *)! ! (* vrdnosti yi,j 1<=n<=20 *)! ! (* 1<=m<= 9 *)! ! (* so lahko le stevila *)! ------------------------------------------------------------------ prikaz 2.3. 7 paket BGRAF- poslovna grafika Informacije o toku podatkov za diagrame so strnjene v tri skupine 2.2.2.-glava: niz znakov, katerih maximalno stevilo se dolo~i z instalacijo ( dogovorjena vrednost je 140 znakov). Glava se izpi{e v sliki nad diagram. Zanjo je rezerviranih gornjih 20% ekranske grafi~ne slike. Navadno predstavlja glava naslovno informacijo o odvisnosti in karakterju koli~in, ki jih ponazarja diagram. Glava mora biti na podatkovni datoteki navedena v narekovajih, pred vsemi ostalimi podatki. ^e `elimo v glavi zapisan znak narekovaj, ga moramo zapisati dvakrat, ker sicer pomeni konec glave. Tekst 'na planinc'h lu{tn' je', bi morali zapisati takole: 'na planinc''h lu{tn'' je' Znak '$' v glavi pomeni nasilni preskok v novo vrsto pri izpisu glave. Maximalno {tevilo vrstic v glavi je 3. ^e `elimo nad diagramom izpis v takile obliki: DELE@ RUDNIN V POSAMEZNIH DR@AVAH LATA 1984 PO PODATKIH ZSSSIKZ januar 1985 lahko napi{emo glavo na podatkovno datoteko takole: 'DELE@ RUDNIN V POSAMEZNIH DR@AVAH $ LETA 1984 $ PO PODATKIH ZSSSIKZ januar 1985' Kadar ne dolo~imo koncev vrstic sami, program besede porazdeli sam. V glavi torej znaka $ ne moremo uporabljati kot del teksta. Navedba glave v vhodni datoteki ni obvezen podatek. 8 paket BGRAF- poslovna grafika 2.2.3.-opis spremenljivk: navedba imen neodvisne in odvisne spremenljivke se nahaja za navedbo glave. Pri dolo~eni vrednosti neodvisne spremenljivke lahko nastopa ve~ vrednosti odvisne spremenljivke - torej imamo lahko za definicijsko obmo~je (os x) ve~ naborov vrednosti. Posamezni nabori vrednosti odvisne spremenljivke nosijo imena "oznaka_1".. "oznaka_n". Ta imena se v vhodni datoteki nahajajo takoj za navedbo imen neodvisne in odvisne spremenljivke in sicer v okroglih oklepajih. ^e ta imena niso navedena se smatra, da obstoja le en nabor vrednosti odvisne spremenljivke z imenom odvisne spremenljivke. Program upo{teva v vhodni datoteki toliko naborov, kot je navedenih oznak v opisu spremenljivk. ^e je v matriki vrednosti manj podatkov za vsako vrednost neodvisne spremenljivke, kot je to dolo~eno z navedbo oznak za posamezne nabore, modul DATA sporo~i, da je v vhodni datoteki napaka. Maksimalno [tevilo naborov se dolo~i pri instaliranju paketa. Dogovorjena vrednost je 8. V datoteki podatkov morajo biti te oznake navedene v okroglih oklepajih, za navedbo imena odvisne spremenljivke, med seboj lo~ene z presledki) Opis spremenljivk v vhodni datoteki podatkov je obvezen. Primer: @elimo ponazoritev dele`a rudnin v posameznih dr`avah v procentih svetovne proizvodnje. Neodvisna spremenljivka naj nosi ime "dr`ava", odvisna pa "dele`- %" cinka, `eleza, svinca, bakra. Opis spremenljivk v vhodni podatkovni datoteki izgleda takole: dr`ava dele`<%> (cink `elezo svinec baker) 9 paket BGRAF- poslovna grafika 2.2.4.-vrednosti spremenljivk: navedemo matriko vrednosti neodvisne in odvisnih spremenljivk. Vrednost neodvisne spremenljivke je lahko niz znakov ali {tevilo, vrednost odvisne spremenljivke je lahko le {tevilo Niz znakov se mora za~eti z ~rko, ~e je prvi znak cifra, se smatra, da so vrednosti neodvisne spremenljivke {tevila. To je dolo~eno enoli~no. Vrednosti neodvisne spremenljivke so torej ALI nizi ALI {tevila, ne pa me{ano. ^e so vrednosti neodvisne spremenljivke nizi, bodo v diagramu intervali na osi x ekvidistan~ni, sicer pa bodo pogojeni z relativnim odmikom vrednosti od minimalne vrednosti. Celotna datoteka podatkov izgleda v tem primeru takole: 'DELE@ RUDNIN V POSAMEZNIH DR@AVAH $ LETA 1984 $ PO PODATKIH ZSSSIKZ januar 1985' dr`ava dele`<%> (cink `elezo svinec baker) ZDA 10 14 20 11 SSSR 14 8 6 10 Evropa 20 22 30 40 ostali_svet 56 56 44 40 Primer 2.2.1. V primeru 2.2.1. so navedeni vsi podatki, ki jih potrebuje program. Poravnanost podatkov ( kot v primeru 2.2.1.) v splo{nem ni poterbna in je program ne zahteva. Zaradi preglednosti pa je v prid uporabniku. 10 paket BGRAF- poslovna grafika 2.3. PLOT ---------- - knji`nica rutin za po{iljanje ukaznih sekvenc risalniku. Ukazne sekvence so pri razli~nih risalnikih med seboj povsem razli~ne. Po{iljanje teh sekvenc je realizirano z enotnim klicem rutine iz knji`nice PLOT. Pri prilagajanju paketa dolo~enemu risalniku, spremenimo le ukazne sekvence v knji`nici PLOT, klici rutin v modulih za procesiranje diagramov pa ostanejo isti. Prva verzija modula PLOT je prirejena risalniku DIGI-PLOT Watanabe instruments corp., ki ima aplicirane le najosnovnej{e funkcije, in je tako v knji`nici PLOT potrebno programiranje prakti~no vseh operacij ( risanje loka kro`nice, kvadrata, {rafiranje...) iz osnovnih operacij (move, draw...). Bolj izpopolnjeni risalniki nam prirejanje knji`nice mo~no olaj{ajo, saj imajo ve~ino operacij `e realiziranih in jih spro`imo z direktno ukazno sekvenco ( npr: za poljubno {rafiranje kro`nega izseka obstoja en sam ukaz). Interaktivna komunikacija z risalnikom sestoji iz dveh aktivnosti: -nastavitev koordinat obmo~ja, ki naj bo risalniku na razpolago pri risanju diagrama. -zahteva za izpis diagrama na risalnik vsak diagram se najprej prika`e na zaslonu. Ko je slika na zaslonu kon~ana, se v spodnji vrstici zaslona pojavi meni: BGRAF>vnesi:isalnik, iskalnik, hrani, nadaljevanje: glej prikaz 4. z odgovorom "r" ali "R" se nam diagram izri{e na risalnik. Po kon~anem risanju nas program obvesti takole poljubna tipka za nadaljevanje : in po pritisku na poljubno tipko se tek programa nadaljuje. V ve~ini primerov se nadaljuje z vrnitvijo v meni IZBORA VRSTE DIAGRAMA, razen po risanju to~kovnega diagrama, ko se lahko odlo~imo {e za risanje aproksimacijske krivulje nad to~kami. Modul PLOT se lahko priredi razli~nim konfiguracijam strojne opreme. Vsebovati mora rutine za nastavitev delovnega obmo~ja risalnika, prevod koordinat iz koordinat ekrana v koordinate risalnika in rutine za osnovne grafi~ne funkcije ( izpis teksta, to~ke, pozicioniranje, risanje linije, pravokotnika, kro`nega izseka in {rafiranje likov). Za spremembe in prirejanje knji`nice PLOT razli~nim konfiguracijam strojne opreme je isklju~no odgovorna ISKRA DELTA! 11 paket BGRAF- poslovna grafika 2.4. BIOLIB ------------ - knji`nica rutin za po{iljanje ukaznih sekvenc grafi~nemu monitorju ali terminalu. Tudi ta knji`nica zagotavlja modularnost programa in mo`nost enostavnega prirejanja drugi izhodni napravi. Verzija 2.0. je prirejena grafi~ni plo{~i za Partner GDP z resolucijo 1024 x 512. Knji`nica rutin za video prikaz mora vsebovati inicializacijske rutine, in osnovne grafi~ne rutine (izpis texta, to~ke, pozicioniranje, risanje linij, pravokotnika, kro`nih izsekov in {rafiranje). Za spremembe in prirejanje knji`nice BIOLIB razli~nim konfigu- racijam strojne opreme je isklju~no odgovorna ISKRA DELTA! 2.5. PROCS ---------- - zdru`uje vse delovne rutine za procesiranje diagramov Procesiranje diagramov poteka v {tirih fazah, opisanih v naslednjih podpoglavjih. 2.5.1.Nastavitev parametrov Parametri slike so tiste vrednosti in oblike diagrama, ki jih je mo~ nastaviti interaktivno, preko menija. Ti parametri odlo~ajo o prostoru podatkov iz vhodne datoteke, ki naj se pri procesiranju upo{teva, o tipih {rafur in oznak, ki naj se uporabijo, o obliki histograma in kro`nega diagrama ter o vertikalnem oziroma horizontalnem (obrnjenem ) na~inu risanja. Po izboru vrste diagrama v meniju za IZBOR VRSTE DIAGRAMA (glej 2.1. in 3.2.) se na zaslonu v ta namen prika`e meni za NASTAVITEV PARAMETROV slede~e vsebine: 12 paket BGRAF- poslovna grafika -------------------------------------------------------------------- ! ! ! PAKET ZA POSLOVNO GRAFIKO ! ! NASTAVITEV PARAMETROV ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !------------------------------------------------------------------! !---dodatna opcija----- ! izbor {rafur bratna slika DA/NE ! !prikaz izbranih vrednosti !hrani izbrane vrednosti!

omo~ ! !izbor: vrednosti, naborov vrednosti, sale osi y!slika! ! ! ! ! -------------------------------------------------------------------- prikaz 2.4. S pritiskom na ustrezno tipko v oklepajih <> nastavimo slede~e parametre: : izbor {rafur ali oznak. ^e te izbire ne zahtevamo se naborom vrednosti priredi avtomatski na~in {rafiranja in ozna~evanja. Izbrane {rafure ostanejo v dolo~enem zaporedju do ponovne zahteve po spremembi : dolo~itev obrnjene slike - zamenjave osi x in y. Dogovorjena vrednost ob za~etku teka programa je NEOBRNJENO . Specifikacija inverznosti ostane do ponovne spremembe. : prikaz izbranih vrednosti iz matrike podatkov na ekran : prepis izbranih vrednosti iz matrike podatkov na datoteko

: izpis kratke obrazlo`itve funkcij na tem nivoju : izbor vrednosti iz definicijskega obmo~ja : izbor vrednosti po naborih vrednosti : nastavitev skale za os y dodatni opciji: : dolo~itev izstopajo~ega izseka v kro`nem diagramu in : dolo~itev sporednega ali aporednega histograma :zahtevamo sliko na ekran Funkcije tega menija so podrobneje opisane v poglavju 3.3. 13 paket BGRAF- poslovna grafika Ko so dolo~ene vrednosti, ki naj se obdelujejo (z ukazoma in ), ter dolo~eni ostali parametri slike, pritisnemo in s tem spro`imo risanje slike na zaslon. Risanje poteka v slede~ih treh fazah: 2.5.2. izpis glave pri tem se upo{teva nasilne konce vrstic ( znak $ v vhodni datoteki ) in, kjer je potrebno, nastavi programirane konce vrstic. Hkrati se izra~una tudi preostali prostor na ekranu oziroma risalniku. Za ispis glave je dolo~eno zgornjih 20 % ekrana. Glava lahko obsega do 140 znakov in maximalno 3 vrstice. 2.5.3. Izpis fiksnih parametrov Nari{e se okvir slike in v desni zgorni kot izpi{e: ime vhodne datoteke < ime.tip > datum nastanka slike < dd.mm.ll> dd - dan, mm - mesec, ll - leto 2.5.4. risanje koordinatnih osi -po izbranem definicijskem obmo~ju in zalogah vrednosti (naborov) se dolo~i skaliranje na oseh, osi se izri{e, ob njih napi{e imena osi in se izpi{e skala. ^e smo skalo na osi Y dolo~ili interaktivno z opcijo v meniju za NASTAVITEV PARAMETROV (glej 3.3.3), se os Y skalira s tako dolo~enim minimalnim y , maximalnim y in dol`ino intervala. Sicer pa se obseg zaloge vrednosti izra~una iz minimalne in maximalne vrednosti iz naborov vrednosti odvisne spremenljivke. Interval skaliranja pa je n- ti del obsega zaloge vrednosti, pri ~emer je n {tevilo podatkov. ^e je definicijsko obmo~je dolo~eno z nizi znakov (npr: dr`ave, imena TOZD...), potem je skala na osi x nastavljena ekvidistan~no, glede na {tevilo elementov. Skala je nastavljena ekvidistan~no tudi v vsakem primeru kadar ri{emo histogram. Program sam regulira dol`ino nizov, ki jih v skali izpisuje. ^e so predolgi jih ustrezno skraj{a. 2.5.5. risanje sheme -kadar je v matriki podatkov {tevilo naborov vrednosti >1, in kadar obdelujemo dva ali ve~ naborov hkrati, se na desni strani slike izri{e shema, ki specificira na~in, po katerem je prikazan nabor in njegova oznaka. Pri histogramih in diagramih kro`nih izsekov v shemi prika`emo na~in {rafiranja pripadajo~e vrednosti, pri diagramih povezanih to~k pa na~in risanja daljic (prekinjeno, polno..) in ustrezno oznako nabora. 14 paket BGRAF- poslovna grafika 2.5.6. risanje diagrama -predstavlja obdelavo izbranih podatkov in risanje ustreznega diagrama. Te funkcije so podrobneje opisane v razdelku 3. 2.6. HCOPY : ---------- rutina za izpis na matri~ni tiskalnik. Je samostojna rutina, odvisna od matri~nega tiskalnika v konfiguraciji. Osnovna verzija ima dodano rutino za kopijo na FX- 80 kompatibilni tiskalnik. Nastavljanje dogovorjenih vrednosti, spreminjanje in prirejanje grafi~nih knji`nic ter vhodnih modulov je v pristojnosti ISKRA DELTE. 15 paket BGRAF- poslovna grafika 3. OPIS FUNKCIJ V POSAMEZNIH MENIJIH ======================================== 3.1. OPIS FUNKCIJ OSNOVNEGA MENIJA ------------------------------------ Funkcije osnovnega menija so tiste, ki jih lahko izvajamo po vsaki zaklju~eni obdelavi in pri startu paketa, torej, ko se na zaslonu prika`e glavni meni ( glej prikaz 2.1. ) in program ~aka na zahtevo BGRAF>vnesi izbor : Zahtevo izrazimo z vnosom kode funkcije, ki jo `elimo opravljati. Kode so slede~e: 3.1.1. koda "U" : urejanje datoteke vhodnih podatkov Spro`i prekinitev teka programa BGRAF, in klic urejevalnika tekstov. Po kon~anem urejanju nam je zopet na voljo glavni meni. Urejevalnik teksta je dolo~en pri instalaciji paketa, v principu je od paketa popolnoma neodvisen in z njim ravnamo tako kot pri obi~ajnih obdelavah. Datoteke podatkov lahko urejamo z urejevalniki teksta tudi zunaj paketa BGRAF. Klju~ za specifikacijo vhodne datoteke podatkov je odvisen od operacijskega sistema pod katerim je paket instaliran. program zahteva ime datoteke, ki naj se ureja na naslednji na~in: BGRAF> ime vhodne datoteke, za delovno: Obi~ajna specifikacija datoteke pa je slede~a /d:/ /.tip/ <> obvezno, // neobvezno kjer je d: logi~no ime enote, kjer se datoteka nahaja, z zaklju~nim znakom ":" Ta podatek ni obvezen. Upo{teva se default pogon Partner: disk / disketni pogon ime ime datoteke. [tevilo ~rk odvisno od OS Partner: < 8 ~rk > .tip tip datoteke, z vode~im znakom ".". Ta podatek ni obvezen. Dogovorjeni tip je .DAT Partner: < 3 ~rke > primer a:test0.dat dolo~a datoteko z imenom "test0.dat" na disku a: ^e dolo~ena vhodna datoteka ne obstoja nam urejevalnik tekstov kreira novo PRAZNO datoteko in se postavi v EDIT mode. 16 paket BGRAF- poslovna grafika ^e pritisnemo na zahtevo po vnosu imena datoteke , in pred tem nismo specificirali delovne datoteke z ukazom , se urejevalnik teksta kli~e in postavi v command mode ( npr. na NO FILE MENU ). 3.1.2. koda "P" : izpis pomo~i V prostor nad menijem se izpi{ejo slede~e informacije: _______________________________________________________________________ !hodna : Dolocimo ime delovne datoteke vhodnih podatkov ! ! datoteka v obliki ! ! Standardni tip je .DAT in ga nipotrebno navesti. ! ! Navedemo le ! !zpis : Izpise vsebino datoteke navedene z opcijo , ali ! ! podatkov datoteke specificirane kot vhodna datoteka v opciji ! !rafikon : Prehod v MENI 2 ---> Izbor vrste grafa, ki ga zelimo ! ! procesirati in nastavitev parametrov ter opcij ! !rejanje : Prehod v urejevalnik teksta, s katerim vnesemo ali ! ! popravljamo podatke v vhodni datoteki ! !lika : procesiranje slike s predhodno shranjenimi parametri ! !

omoc : Izpis pricujoce pomoci ! !onec : Izhod iz programa BGRAF ! ----------------------------------------------------------------------- prikaz 3. 3.1.3. koda "V" : dolo~itev delovne datoteke vhodnih podatkov Pri vsaki od funkcij programa (razen pri funkcijah "P" in "K"), se zahteva ime vhodne datoteke podatkov. ^e ga specificiramo z ukazom "V", nam ga potem ni ve~ potrebno navajati in ga program smatra kot dogovorjeno vrednost. Na zahteve po imenu datoteke lahko odgovorimo po tem le z pritiskom na tipko . ^e tako dolo~ena datoteka ne obstoja nas program ustrezno obvesti. Na~in specifikacije vhodne datoteke je opisan v poglavju 3.1.1. 3.1.4. koda "I" : izpis podatkov iz vhodne datoteke Na zaslon se izpi{e vsebina sekven~ne vhodne datoteke. 3.1.5. koda "G" : procesiranje grafa -- prehod v MENI IZBOR VRSTE DIAGRAMA Spro`i prehod v naslednji nivo menijev, kjer se odlo~imo za vrsto grafa, ki ga `elimo procesirati (glej 3.2. in prikaz 2.2). 3.1.6. koda "K" : izhod iz programa v operacijski sistem 17 paket BGRAF- poslovna grafika 3.1.7. koda "S" : procesiranje slike s predhodno shranjenimi parametri. Predhodno shranjeni parametri so shranjeni na datoteki, ki smo jo specificirali z izbiro hrani posel, po izrisani sliki na zaslonu, s katere parametri smo bili dovolj zadovoljni, da smo jih shranili za uporabo v prihodnje. Pojavi se zahteva po vnosu: BGRAF>vnesi ime posla: Za POSEL se smatra celoten postopek, ki je potreben za risanje grafa dolo~ene oblike nad dolo~eno vhodno datoteko s podatki. Posel je torej mno`ica parametrov, ki dolo~ajo garf. Eden izmed parametrov na datoteki posla je tudi ime vhodne datoteke podatkov za dolo~eno sliko, iz ~esar sledi, da tega imena ni potrebno navajati nikjer in da mora datoteka podatkov obstojati na diskovnem pogonu, na katerem uporabljamo paket. Datoteka podatkov dolo~ena v poslu se lahko spreminja po svojih vrednostih, ni pa priporo~ljivo, da se spreminja po svoji strukturi, zlasti naj ne spremeni {tevila stolpcev v matriki vrednosti, saj je eden izmed parametrov izbor stolpcev, ki naj se za sliko procesirajo. To, da se matrika vrednosti v vhodni datoteki posla lahko spreminja je tudi bistvena prednost te opcije, saj omogo~a, da dolo~eno obdelavo spro`imo z istimi parametri slike na isti vhodni datoteki, ki pa se spreminja glede na spremembo teko~ih vrednosti v matriki vrednosti. ^e obstojata datoteka posla in vhodna datoteka podatkov, ki so vezani na ta posel se nam slika izri{e direktno na ekran in se presko~ita oba menija za nastavitev parametrov: meni za izbor vrste diagrama in meni za nastavitev parametrov. ^e katera od potrebnih datotek ne ustreza pravilnemu formatu- ( ~e na primer datoteka posla ni ustvarjena s paketom BGRAF), ali ~e katera od potrebnih datotek ne obstoja, nas BGARF ustrezno obvesti. Uporabnost te mo`nosti v povezavo paketa BGRAF z zunanjimi aplikacijami je opisana v poglavju 5. 18 paket BGRAF- poslovna grafika 3.2. MENI za IZBOR VRSTE DIAGRAMA --------------------------------- Na nivo tega menija pridemo iz osnovnega menija z izbrano opcijo in po vsakem kon~anem risanju posameznega diagrama. Prikaz menija za IZBOR VRSTE DIAGRAMA se nahaja v prikazu 2.2. Izbori T, L, Z, A, I, H in K so delovni izbori in spro`ijo enotne postopke. Najprej program zahteva vnos imena datoteke vhodnih podatkov: BGRAF> ime vhodne datoteke/ za delovno : ^e smo kdajkoli prej `e navedli ime vhodne datoteke, se tista smatra za delovno datoteko in lahko pritisnemo le , sicer pa moramo navesti ime vhodne datoteke podatkov. Na~in specifikacije vhodne datoteke je opisan v 3.1.1. Nato program preide na meni za NASTAVITEV PARAMETROV glej 3.3. Izbor M vrne tok programa na osnovni meni, izbor P pa je pasiven, izpise le pomoc na tem nivoju ukazov in tok ostane na tem meniju. 3.2.1. koda "T" : to~kovni diagram primer: 3.2.1. to~kovni graf vhodna datoteka: podn1.dat ( glej dodatek B1) 19 paket BGRAF- poslovna grafika V ravnini osi x in y se izri{ejo to~ke, ki predstavljajo vrednosti odvisne spremenljivke pri dani neodvisni spremenljivki. Skala na osi x je interval definicijskega obmo~ja neodvisne spremenljivke. ^e so vrednosti neodvisne spremenljivke {tevila, morajo biti urejena po velikosti. Skala na osi y je interval zaloge vrednosti tistega nabora vrednosti, ki ga izberemo, urejena ekvidistan~no, z avtomatsko dolo~enimi podintervali ali z interaktivno nastavljeno skalo (glej 3.3.3.) 3.2.1.1. definicijsko obmo~je in nabori zalog vrednosti. Vrednostim neodvisne spremenljivke je lahko pri procesiranju to~kovnega diagrama prirejenih do 8 naborov vrednosti, za kar poskrbimo po postopku, opisanem v 3.3.2.. ^e dolo~imo ve~ naborov, se ohrani le prvih 8 od navedenih, vsi ostali pa se ne upo{tevajo. Vsakemu naboru vrednosti je prirejena oznaka v obliki simbola s katerim se ozna~ujejo to~ke ustreznih vrednosti v ravnini (x,y). Oznake za nabore vrednosti lahko dolo~imo interaktivno ( glej 3.3.7.) V shemi se ob simbolih napi{e oznaka nabora vrednosti, ki mu je simbol prirejen. 3.2.1.2. dodatne opcije Ko je to~kovni diagram izpisan na zaslonu, se v spodnji vrsti zaslona pojavi meni BGRAF>vnesi: isalnik, iskalnik, lika, za nadaljevanje : V primeru to~kovnega grafa nas nadaljevanje obdelave ne vodi direktno v glavni meni ampak v mo`nost risanja aproksimirane krivulje nad naborom vrednosti z vpra{anjem : BGRAF>aproksimacijska krivulja na naboru to~k : ^e se odlo~imo za risanje aproksimirane krivulje ( zahteva "d" ali "D" ) lahko izbiramo med mo`nostmi, ki jih podaja slede~i meni, ki se prika`e v spodnji vrsti ekrana: BGRAF>premica<1>, kvadratna-interpolacija<2>, orto-poli/stopnja/<3..5> na kar odgovorimo z odgovarjujo~o {tevilko: "0" ali nad naborom to~k se izri{e konstantna funkcija, ki se vrednostim v naboru najbolje prilega (povpre~na vrednost ) "1" nad naborom to~k se izri{e premica, ki se jim najbolj prilega "2" nad naborom to~k se izri{e optimalna kvadratna krivulja "3".."5" stopnja ortogonalnih polinomov, skaterimi aproksimiramo krivuljo, ki se naboru to~k najbolje prilega 20 paket BGRAF- poslovna grafika Po izboru na~ina aproksimacije (1..5) se aproksimirana krivulja izri{e na ekran, pri ~emer so to~ke nabora v ravnini ohranjene. Po kon~anem risanju imamo mo`nost risanja aproksimacijske krivulje na risalnik ali pa nadaljevanje teka programa v glavni meni. Stopnja aproksimacije mora biti strogo manj{a od {tevila to~k v definicijskem obmo~ju. ^e zahtevamo ve~jo stopnjo, jo program avtomatsko zmanj{a na (n-1), pri ~emer je n {tevilo podatkov. ^e vrednosti v aproksimacijski krivulji padejo izven obmo~ja, ki je na ekranu dolo~en za sliko, se prera~unajo v mejne vrednosti obmo~ja. primer: 3.2.1.a to~kovni graf z aproksimirano krivuljo vhodna datoteka: podn1.dat ( glej dodatek B1) Aproksimirano krivuljo nad nabori to~k je mo~ izrisati tudi neposredno in samostojno, brez predhodnega risanja to~kovnega grafa in brez izrisanih to~k, ki so podane v matriki vrednosti. Glej 3.2.4. Graf Aproksimirane krivulje 21 paket BGRAF- poslovna grafika 3.2.2. koda "L" : graf povezanih to~k primer: 3.2.2. linijski graf - graf povezanih to~k vhodna datoteka: podn1.dat ( glej dodatek B1) V ravnini osi x in osi y se izri{ejo med seboj z daljicami povezane to~ke, ki predstavljajo vrednosti iz naborov odvisnih spremenljivk pri danih vrednosti neodvisnih spremenljivk. V vrednostih to~k se izpi{e pripadajo~a oznaka nabora vrednosti. Te to~ke so med seboj povezane z daljicami. Nabore vrednosti in oznake se dolo~i kot pri to~kovnem diagramu. Graf povezanih to~k najbolje ponazarja gibanje koli~in in obna{anje nekih spremenljivk v odvisnosti od drugih. Tipi~ni primeri so gibanje vrednosti posameznih valut v odvisnosti od drugih, prikazi poslovne uspe{nosti v ~asovnih intervalih itd... 3.2.2.1. definicijsko obmo~je in nabori zalog vrednosti [tevilo naborov vrednosti je zaradi preglednosti na video izhodu omejeno na 4 (z {tirimi tipi linij ). Ker predstavlja tak diagram neko zvezno gibanje vrednosti, je primeren za neodvisne spremenljivka, ki logi~no izhajajo ena iz druge ( ~asovni intervali, cene, te`a...) in jim je mo~ predpostaviti zvezno zalogo vrednosti. V shemi se poleg tipa linije in simbola dolo~enega posameznemu naboru, izpi{e oznaka nabora. 22 paket BGRAF- poslovna grafika 3.2.3. koda "Z" : zapolnjeni graf povezanih to~k primer: 3.2.3. zapolnjeni linijski graf vhodna datoteka: kumul.dat ( glej dodatek B2 ) Izri{e se graf povezanih to~k (glej 3.2.2.) in {rafira se ploskev omejena z daljicami grafa povezanih to~k in osmi x in y. Ta diagram se uporablja zlasti za integralni prikaz koli~in, saj {rafirana ploskev predstavlja plo{~ino lika med osjo x in krivuljo. Tipi~en primer je proizvodnja artikla v dolo~enih ~asovnih intervalih, kjer {rafirana plo{~ina predstavlja celotno proizvodnjo v prikazanem ~asovnem obdobju. ^e zahtevamo na zaslonu hkrati narisati ve~ naborov vrednosti in jim {rafirati povr{ino, je smiselno, da so ti nabori kumulativni ( f(x) >=f(x) ~e i>j, za vsak x iz definicijskega obmo~ja ; f je vrednost u-tega nabora v to~ki x). ^e temu ni tako, pride do prekrivanja grafov posameznih naborov in je {rafiranje nejasno. 3.2.3.1. definicijsko obmo~je in nabori zalog vrednosti definicijsko obmo~je je pogojeno enako kot pri samem grafu povezanih to~k. Vsakemu naboru vrednosti lahko dolo~imo tip {rafure. Pri Zapolnjenem grafu se v vrednostih posameznih to~k NE izpi{e naboru pripadajo~i simbol. V shemi se ob oznaki nabora izri{e tip {rafure. 23 paket BGRAF- poslovna grafika 3.2.4. koda "A" : graf aproksimirane krivulje primer: 3.2.4. graf aproksimirane krivulje vhodna datoteka: podn1.dat (glej dodatek B1 ) Izri{e se krivulja, ki se najbolje prilega to~kam v dolo~enih naborih vrednosti. Aproksimacijska krivulja ima smisel zlasti pri obdelavi neodvisnih spremenljivk, ki se jim lahko predpostavi zvezno funkcijo odvisnih spremenljivk. Ta funkcija je lahko linearna, kvadratna ali pa polinom stopnje n>2. (glej 3.2.1.2.) Izri{e se aproksimacijska krivulja, opremljena s simboli, ki ustrezajo naborom vrednosti. Simboli se na krivuljo izpisujejo vsakih 50 pikslov in jo s tem enoli~no dolo~ajo. Simbole lahko nastavimo (glej 3.3.7.) ali pa jim pustimo dogovorjene vrednosti. V shemi se ob oznaki nabora vrednosti izri{e linija in na njej simbol, ki je dolo~en naboru. Ta graf ne izri{e to~k, ki ustrezajo vrednostim v podatkih. Izri{e le aproksimacijsko krivuljo. ^e ho~emo na grafikonu tudi to~ke, ki predstavljajo absolutne vrednosti podatkov, moramo najprej izrisati to~kovni graf in potem zahtevati risanje prilagojene krivulje nad naborom to~k. (glej 3.2.1.2.) 24 paket BGRAF- poslovna grafika 3.2.5. koda "I" :integral - zapolnjeni graf aproksimirane krivulje primer: 3.2.5. zapolnjeni graf aproksimirane krivulje vhodna datoteka: kumul.dat (glej dodatek B2 ) Karakteristike so podobne kot pri zapolnjenem grafu povezanih to~k (3.2.3.), le da se v tem primeru izri{e aproksimacijska krivulja nad naborom vrednosti (glej 3.2.4) in po tem {rafira ploskev med krivuljo in osjo x, kar predstavlja integral funkcije. Stopnjo aproksimacijske krivulje izberemo tako, kot je opisano v poglavju 3.2.1.2. Tudi za ta zapolnjeni graf velja nepisano pravilo, da se v primeru obdelave ve~ih naborov vrednosti hkrati, le ti obna{ajo kumulativno, tako kot v primeru zapolnjenega linijskega grafa. V takih primerih se {rafira namre~ plo{~ina med krivuljo in osjo x le za prvi nabor vrednosti, za vse ostale pa se {rafira plo{~ina med dvemi sosednjimi krivuljami. Aproksimacijska krivulja se izri{e brez simbolov nabora. Posamezni nabor je dolo~en s tipom {rafure ustrezne plo{~ine. V shemi se tako poleg oznake nabora vrednosti izri{e vzorec ustrezne {rafure. 25 paket BGRAF- poslovna grafika 3.2.6. koda "H" : histogram primer: 3.2.6. histogram vhodna datoteka: rudnine.dat (glej dodatek B3 ) primer: 3.2.6.a histogram vhodna datoteka: podn1.dat (glej dodatek B1 ) 26 paket BGRAF- poslovna grafika Histogram je eden najpopularnej{ih na~inov grafi~nega prikazovanja gibanja koli~in, zlasti tistih, ki so dolo~ene z diskretno funkcijo. [iroka uporaba histogramov je zlasti na podro~ju statistike. 3.2.6.1. definicijsko obmo~je in nabori vrednosti V ve~ini primerov so vrednosti neodvisne spremenljivke nizi znakov, ki poimenujejo neko podro~je ( dr`ave, imena TOZD...) in so na osi x porazdeljene vedno ekvidistan~no. [tevilo naborov ki se hkrati obdelujejo, je omejeno na 8 ( 8 tipov {rafur) Nabori vrednosti se obdelujejo tako, da se sekven~no izri{ejo histogrami pri vseh vrednostih neodvisne spremenljivke za posamezni nabor. Torej, najprej se izri{e histograme pri vseh neodvisnih spremenljivkah za prvi nabor vrednosti, nato pri vseh neodvisnih spremenljivkah za drugi nabor vrednosti itd.. Po vsakem naboru vrednosti se na desnem robu izri{e {rafurna shema za ta nabor in ob njem napi{e oznaka tega nabora. Vsaka vrednost neodvisne spremenljivke ima torej v intervalu ki ji pripada toliko stolpcev, kot je dolo~enih naborov vrednosti. 3.2.6.2. dodatna opcija Realizirani sta dve vrsti histograma: zaporedni in vsporedni. Tip dolo~imo v meniju za nastavitev parametrov ( glej 3.3.8.). Dogovorjeni tip, ki ga ni potrebno posebej dolo~iti je vsporedni. Vsporedni histogram: -------------------- V intervalu na osi neodvisne spremenljivke, ki pripada dolo~eni vrednosti neodvisne spremenljivke, se pravokotniki ri{ejo vsporedno -- eden poleg drugega, za vsak nabor vrednosti. ^e je vrednost negativna, se os x pomakne na relativno vrednost ni~le in negativnim vrednostim pripadajo~i pravokotniki "visijo" navzdol. [irina enega pravokotnika je izra~unana po formuli: {irina:= (intex) div n Pri ~emer je intex {irina intervala, ki pripada vsaki vrednosti neodvisne spremenljivke (ekvidistan~no). Maximalni y na skali osi y mora biti ve~ji od maximalnega y iz zaloge vrednosti. Minimalni y na skali osi y pa mora biti manj{i od minimalnegay iz zaloge vrednosti. 27 paket BGRAF- poslovna grafika Zaporedni histogram: ------------------- primer: 3.2.6.b zaporedni histogram vhodna datoteka: kumul.dat (glej dodatek B2 ) Zaporedni histogram se procesira le v primeru, ~e so vse vrednosti v zalogi vrednosti pozitivne. Pravokotniki, ki ustrezajo vrednostim v posameznem naboru se namre~ nalagajo zaporedno eden na drugega in bi pri{lo pri negativnih vrednostih do zme{njave v {rafiranih povr{inah. [irina enega pravokotnika je enaka {irini intervala, ki pripada vsaki vrednosti neodvisne spremenljivke (ekvidistan~no). Pri vsaki vrednosti neodvisne spremenljivke se najprej nari{e pravokotnik, ki ustreza vrednosti iz prvega nabora, nad njim pravokotnik, ki ustreza vrednosti iz drugega nabora ... Minimalni y na skali osi y je avtomatsko enak 0, maximalni y pa mora biti ve~ji od maximalne vsote vrednosti posameznih naborov po vseh vrednostih na osi x. maxy >= max(vsota(i)) 0ockovni graf: Graf tock, ki ustrezajo vrednostim iz zaloge! ! vrednosti. ! !inijski graf : diagram povezanih tock, ki predstavljajo ! ! vrednosti posameznega nabora. ! !apolnjeni graf povezanih tock: diagram, pri katerem se ! ! srafira ploscina pod linijskim diagramom. ! !proksimirana krivulja nad naborom tock: graf krivulje, ki se! ! najbolje prilega tockam. ! !ntegral: zapolnjena ploscina pod aproksimirano krivuljo ! !rozni graf: procentualni diagram kroznih izsekov - Tortica ! !istogram : diagram stolpcev s srafiranimi nabori ! !------z opcijami preidemo v meni za -----------! !------nastavitev parametrov grafa in procesiranje -----------! !

omoc : izpis pricujoce pomoci ! !eni I : vracanje v osnovni meni ! ----------------------------------------------------------------- prikaz 3.1. 3.2.9. koda "M" : vra~anje v OSNOVNI MENI PAKETA BGRAF Ohranja slede~e parametre: -obrnjena/ neobrnejna slika -izbor zaporedja {rafur -delovna datoteka vhodnih podatkov Vsi ostali parametri se resetirajo na dogovorjene vrednosti. 31 paket BGRAF- poslovna grafika 3.3. MENI za NASTAVITEV PARAMETROV ---------------------------------- V ta meni vodijo vse odlo~itve iz menija za izbor vrste diagrama razen P - pomo~ in M - vra~anje v osnovni meni. Na nivo nastavitve parametrov (glej prikaz 2.4.) se vrnemo tudi po vsaki nastavitvi posameznega parametra na nivoju menija za NASTAVITEV PARAMETROV, vse dokler ne zahtevamo slike - ukaz . 3.3.1. zahteva : izbor vrednosti iz definicijskega obmo~ja. Nemalokdaj se porodi potreba po prikazu dela in ne celote podatkov, ki jih imamo shranjene na datoteki. Z zahtevo imamo mo`nost izbire vrednosti iz definicijskega obmo~ja prostora podatkov. Po tej zahtevi program sekven~no lista po vrednostih iz definicijskega obmo~ja (vrednosti neodvisne spremenljivke) in zahteva odgovor: BGRAF> : brisati iz definicijskega obmo~ja /: ^e je odgovor , se doti~na vrednost pri procesiranju diagrama ne upo{teva. Ko dolo~imo vse izbrane vrednosti, se na zaslonu prikaze matrika izbranih vrednosti. Dolo~ene vrednosti se upo{tevajo / neupo{tevajo samo za teko~e procesiranje. ^e ho~emo taiste vrednosti uporabiti tudi kasneje brez ponovnega dolo~anja, moramo izbrane vrednosti prepisati na novo datoteko z zahtevo (glej 3.3.6.). 3.3.2. zahteva : izbor naborov vrednosti iz zaloge vrednosti V ta namen se nam na zaslonu prika`e shema slede~e oblike: ----------------------------------------------------------- ! Izbor izpisa za po naborih vrednosti ! ! ! ! izbor oznaka nabora vrednosti ! ! 1 oznaka_1 ! ! 2 oznaka_2 ! ! . ! ! . ! ! n oznaka_n ! ! 0 vsi nabori ! ! ! ! izbrani nabori: ! ! ! ----------------------------------------------------------- prikaz 3.2. = (histogram / kro`ni / diagram ) 32 paket BGRAF- poslovna grafika nakar navedemo {tevilke tistih oznak naborov, ki jih `elimo upo{tevati. ^e `elimo upo{tevati vse nabore, vnesemo kodo 0. Ko vtipkamo stevilke izbranih naborov pritisnemu tipko in na zaslonu se pokaze matrika izbranih vrednosti. Pri to~kovnem grafu je maksimalno {tevilo dovoljenih naborov enako 8. Ravno toliko je tudi dogovorjenih simbolov za ozna~evanje. Programiranih {rafur je 8, zato je maximalno {tevilo izbranih naborov za histogram, pie chart in za zapolnjene grafe 8. Maximalno {tevilo izbranih naborov za graf povezanih to~k je 4, saj so preddefinirane le {tiri razli~ne vrste linij. [tevilke naborov lahko vna{amo vezano, lo~ene z vejicami ali presledki, v poljubnem vrstnem redu. Navedeni nabori, ki ne obstojajo so ignorirani. Za shranjevanje izbranih naborov velja enako pravilo kot pri izboru vrednosti iz definicijskega obmo~ja. ^e ho~emo procesirati z izbranimi nabori ve~ diagramov kot enega (teko~ega), moramo izbrane vrednosti shraniti z zahtevo (glej 3.3.6.). V primeru izbiranja po vrednostih neodvisne spremenljivke in v primeru izbiranja po naborih vrednosti odvisne spremenljivke, se seveda spremeni matrika vrednosti, ki jo procesiramo. Zato se tako spremenjena matrika vrednosti za informacijo prika`e v obeh primerih izbiranja na zaslon, pred tem pa lahko nastavimo {tevilo decimalnih mest pri izpisu in pri procesiranju: BGRAF>stevilo decimalnih mest pri izpisu: ^e na to odgovorimo z tipko, ki je razli~na od seta [0..9], se {tevilo decimalnih mest nastavi avtomatsko. Primer: vzemimo datoteko primera v dodatku B3 'DELE@ RUDNIN V POSAMEZNIH DR@AVAH $ LETA 1984 $ PO PODATKIH ZSSSIKZ januar 1985' dr`ava dele`<%> (cink `elezo svinec baker) ZDA 10 14 20 11 SSSR 14 8 6 10 Evropa 20 22 30 40 ostali_svet 56 56 44 40 33 paket BGRAF- poslovna grafika Po zahtevi se na zaslonu prika`e: ----------------------------------------------------------- ! Izbor izpisa za po naborih vrednosti ! ! ! ! izbor oznaka nabora vrednosti ! ! 1 cink ! ! 2 `elezo ! ! 3 svinec ! ! 4 baker ! ! 0 vsi nabori ! ! ! ! izbrani nabori: 1 3 ! ! ! ----------------------------------------------------------- Ko na zahtevo programa : odgovorimo: izbrani nabori: 1 3 Izgledajo izbrani podatki takole: 'DELE@ RUDNIN V POSAMEZNIH DR@AVAH $ LETA 1984 $ PO PODATKIH ZSSSIKZ januar 1985' dr`ava dele`<%> (cink svinec ) ZDA 10 20 SSSR 14 6 Evropa 20 30 ostali_svet 56 44 In ~e nas zanima le primerjava proizvodnje cinka in svinca med ZDA in SSSR? Vnesemo zahtevo sledi na{ odgovor ZDA: brisati iz definicijskega obmo~ja/: N SSSR: brisati iz definicijskega obmo~ja/: N Evropa: brisati iz definicijskega obmo~ja/: D ostali_svet: brisati iz definicijskega obmo~ja/: D Tako pripravljene vrednosti sedaj izgledajo takole: 'DELE@ RUDNIN V POSAMEZNIH DR@AVAH $ LETA 1984 $ PO PODATKIH ZSSSIKZ januar 1985' dr`ava dele`<%> (cink svinec ) ZDA 10 20 SSSR 14 6 34 paket BGRAF- poslovna grafika Ogledamo si jih z zahtevo , na posebno datoteko za kasnej{o uporabo pa jih shranimo z zahtevo v meniju za nastavitev parametrov. Kon~na slika za te izbrane podatke v obliki histograma izgleda takole: primer: 3.3.2. histogram z izbranimi vrednostmi iz datoteke vhodna datoteka: rudnine.dat Histogram nad datoteko RUDNINE.DAT ( dodatek B3), kjer se upo{tevajo vse vrednosti, je za primerjavo prikazan v primeru 3.2.6.. 35 paket BGRAF- poslovna grafika 3.3.3. zahteva : skaliranje osi y Primer skaliranja za vhodne podatke na datoteki PODN1.DAT, kjer so podatki v intervalu -36 do 12 stopinj Celzija. Dolo~imo skalo v intervalu -40 do 20 stopinj s korakom 20 stopinj. Avtomatsko nastavitev skale glej za primerjavo v primeru 3.2.1. primer: 3.3.3. graf z aproksimiranimi krivuljami in nastavljeno skalo vhodna datoteka: podn1.dat ( glej dodatek B1) Os x se skalira glede na vrednosti iz definicijskega obmo~ja. ^e so te vrednosti nizi znakov je skala osi x vedno ekvidistan~na, ~e pa so te vrednosti {tevila je skala na osi x praviloma sestavljena iz intervalov, ki odgovarjajo relativni vrednosti odmika teko~e vrednosti od minimalne vrednosti. Izjema je histogram, kjer je skala na osi x vedno ekvidistan~na. Os y se skalira avtomati~no ~e posebej ne zahtevamo interaktivne nastavitve skale z zahtevo . Avtomati~no skaliranje se nana{a na minimalno in maximalno vrednost iz zaloge vrednosti, {tevilo intervalov skaliranja pa je enako {tevilu podatkov v definicijskem obmo~ju neodvisne spremenljivke. 36 paket BGRAF- poslovna grafika Z zahtevo v meniju za NASTAVITEV PARAMETROV program zahteva tri podatke: BGRAF> vnesi miny in maxy: Na kar vnesemo ustrezni vrednosti, ki naj omejujeta interval skale na osi y. za vne{eni vrednosti mora veljati: maxy >= maxy_podatkov in miny_podatkov >= miny ~e tem pogojem ni zado{~eno se napa~na vrednost ignorira in program nas obvesti: NAPAKA:MEJNA VREDNOST SE NAHAJA V ZALOGI VREDNOSTI!!!!IGNORIRANO nato BGRAF> vnesi interval skaliranja: Interval skaliranja mora biti manj{i ali enak intervalu skale 3.3.4. zahteva :zahteva po obrnjeni sliki primer: 3.3.4. zapolnjeni linijski graf - obrnjeno vhodna datoteka: kumul.dat ( glej dodatek B2 ) 37 paket BGRAF- poslovna grafika Zahteva je aktivna pri vseh diagramih razen pri kro`nem diagramu V stanju NE OBRNJENO se os neodvisne spremnljivke ri{e horizontalno, os odvisne spremenljivke pa vertikalno. V stanju OBRNJENO pa ravno obratno. OBRNJENO pride v po{tev zlasti pri histogramih, ki tako postanejo 'diagrami le`e~ih stolpcev'. Ta zahteva je samoizklju~ujo~a. Dogovorjena vrednost na za~etku teka programa je NEOBRNJENO. Ob vsakem klicu te zahteve se vrednost zamenja: stanje pred stanje po zahtevi NEOBRNJENO OBRNJENO OBRNJENO NEOBRNJENO Stanje po zahtevi se poka`e v desnem spodnjem kotu zaslona in ostane do ponovne spremembe. 3.3.5. zahteva : prikaz izbranih vrednosti Na zaslon prika`e vrednosti, ki so trenutno aktivne. ^e pred tem nismo uporabili zahtev ali , se izpi{ejo kar vse vrednosti, sicer pa le izbrane. 3.3.6. zahteva : shranitev izbranih vrednosti program odgovori z zahtevo po vnosu imena izhodne datoteke BGRAF>vnesi ime izhodne datoteke : Vnesemo specifikacijo datoteke (glej 3.1.1.) na kateri `elimo imeti shranjene izbrane vrednosti. 3.3.7. zahteva : izbor {rafur in oznak Daje mo`nost uporabniku da sam izbere zaporedje {rafur ali oznak za posamezne vrednosti program odgovori z zahtevo po odlo~itvi BGRAF>popravek {rafur <1>, oznak <2>, init <3>, ni~ : <1> : prika`e se zaporedje {rafur, ki so prirejene avtomati~no naborom [ 1 .. 8 ] Nato vsakemu naboru posebej priredimo izbrano vrednost iz palete. <2> : prika`e se zaporedje {rafur, ki so prirejene avtomati~no naborom [ 1 .. 8 ] Nato vsakemu naboru posebej priredimo izbrano vrednost iz palete. <3> : {rafure in oznake se nastavijo na za~etno zaporedje : izhod na meni za nastavitev parametrov Izbrano zaporedje {rafur in oznak ostane aktualno do naslednjega popravka ali inicializacije v teku programa. 38 paket BGRAF- poslovna grafika 3.3.8. zahtevi in : dolo~itev tipa histograma Ta zahteva se v meniju pojavi samo v primeru, ~e smo v meniju za IZBOR VRSTE DIAGRAMA zahtevali ar graf. Dogovorjena vrednost za vsak diagram posebej je , kar dolo~a Vsporedni histogram. ^e `elimo risati zaporedni histogram moramo za vsako risanje posebej navesti zahtevo . Po tej zahtevi se informacija o tipu histograma poka`e v desnem spodnjem robu ekrana. ^e so v zalogi vrednosti tudi negativne vrednosti, se zahteva po zaporednem histogramu ignorira. Za razlago ter primer zaporednih in vsporednih histogramov glej 3.2.6. Primer: modifikacija histograma v primeru 3.2.6.b z dodatnima zahtevama in - sprememba {rafur - obrnjena slika primer: 3.3.8. zaporedni histogram nastavljene {rafure, obrnjena slika vhodna datoteka: kumul.dat ( glej dodatek B2 ) 39 paket BGRAF- poslovna grafika 3.3.9. zahteva : dolo~itev poudarjene vrednosti v kro`nem diagramu - vrednost katere izsek v torti izstopa Ta zahteva se v meniju pojavi samo v primeru, ~e smo v meniju za IZBOR VRSTE DIAGRAMA zahtevali ro`ni diagram. Po tej zahtevi se na ekran izpi{ejo vse vrednosti iz definicijskega obmo~ja neodvisne spremenljivke. Ena torta predstavlja namre~ en nabor vrednosti in izseki v njej predstavljajo procentualni dele` vrednosti iz posameznega nabora pri pripadajo~i neodvisni spremenljivki. Torej vsak izsek predstavlja vrednost pri eni neodvisni spremenljivki. Vrednost neodvisne spremenljivke, katere izsek `elimo poudariti, napi{emo na postavljeno zahtevo: BGRAF> poudarjena vrednost iz definicijskega obmo~ja: Poudarjen izsek izstopa iz tortice za faktor 1/8. Poudarjeno vrednost moramo navesti pri vsakem procesiranju diagrama torta znova. Glej primer 3.2.7.a. 3.3.10. zahteva

: izpis pomo~i V prazni prostor nad menijem za NASTAVITEV PARAMETROV se izpi{ejo kratke obrazlo`itve ukazov na tem nivoju v slede~i obliki ------------------------------------------------------------------- !--izbiranje vrednosti iz definicijskega obmo~ja podatkov ! !--izbiranje vrednosti po naborih vrednosti iz zaloge vrednosti! !--nastavitev skale za os y (min y, max y in interval ) ! !--obrnjena slika (zamenjava osi) -povsod razen pri kroznem gr.! !--prikaz izbranih vrednosti iz datoteke vhodnih podatkov ! !--shranjevanje izbranih vrednosti na samostojno datoteko ! !--izbor {rafur (histogram,krozni, zapolnjeni) in oznak (to~ke)! !/ --dolo~itev za histograme (Vsporedni / Zaporedni ) ! !--dolo~itev poudarjene vrednosti(izstopajo~i izsek) v kroznem ! !

--izpis pomo~i /// -- procesiranje slike ! ------------------------------------------------------------------- prikaz 3.3. 3.3.11. zahteva : procesiranje slike Bri{e zaslon in izri{e sliko. V ve~ini primerov se slika izri{e v kon~ni obliki enotno, brez vmesnih prekinitev. Izjeme so: 1. To~kovni diagram, kjer se po kon~nem izrisu diagrama postavi {e vpra{anje BGRAF>aproksimacijska krivulja na naboru to~k/: in ~e je odgovor {e zahteva po dolo~itvi stopnje aproksimacije: BGRAF>premica <1>, kvadratna <2>, ortopoli stopnja <3-5>: 40 paket BGRAF- poslovna grafika 2. Graf aproksimirane krivulje in graf zapolnjene aproksimirane krivulje, kjer se po izrisu osi postavi zahteva po dolo~itvi stopnje aproksimacije: BGRAF>premica <1>, kvadratna <2>, ortopoli stopnja <3-5>: 4. ARHIVIRANJE SLIKE --------------------- Ko je slika izrisana se v spodnji vrstici ekrana pojavi zahteva po vnosu odlo~itve: BGRAF> vnesi: isalnik, iskalnik, lika, nadaljevanje: prikaz 4. MENI za arhiviranje slike Po odgovoru: -- se tek programa nadaljuje v meniju za IZBOR VRSTE DIAGRAMA -- se izri{e slika na risalnik in se tek programa potem nadaljuje v meniju za IZBOR VRSTE DIAGRAMA -- se izri{e slika v obliki direktne kopije na matri~ni tiskalnik in se potem tek programa nadaljuje v meniju za IZBOR VRSTE DIAGRAMA -- pojavi se zahteva po vnosu BGRAF>vnesi ime posla: Ime posla je poljubno ime, ki ustreza specifikacijam datoteke. Z izbiro te opcije se na datoteko, ki jo tako dolo~imo, shranijo vsi parametri, ki so potrebni za risanje diagrama, ki je trenutno na zaslonu. Tako shranjeno sliko lahko kdajkoli kasneje prikli~emo neposredno na ekran iz osnovnega menija z opcijo lika ( glej 3.1.7.). V tem primeru nam shranjeni parametri skupaj z vhodno datoteko podatkov procesirajo identi~no sliko, ne da bi nam bilo potrebno specificirati vhodno datoteko ali kak{nega od parametrov. BGRAF ~rpa vse parametre slike ki jo dolo~a posel iz datoteke posla, vrednosti grafa pa iz vhodne datoteke podatkov. 41 paket BGRAF- poslovna grafika 5. NAVODILA ZA PROGRAMERJE -------------------------- BGRAF 2.0. omogo~a opravljanje posameznih BGRAF funkcij tudi iz zunanjih programov, menijev ali modulov. Komunikacija zunanjega klica z BGRAF 2.0. je realizirana preko za~asnih datotek. 5.1.enkratno risanje dolo~enega grafikona iz zunanje aplikacije: ^e na disku ob klicu BGRAF iz zunanje aplikacije obstoja za~asna datoteka BRIDGE.TMP, na kateri je zapisano ime posla - slike, ki naj se izri{e, BGRAF procesira diagram dolo~en s parametri, shranjeni na datoteki posla, ne da bi se na zaslonu pojavil katerikoli od menijev, razen menija ob kon~ani sliki, v katerem dolo~imo izhodno napravo - risalnik ali tiskalnik. ^e `elimo s pomo~jo BGRAF iz zunanje aplikacije risati le en dolo~en grafikon moramo: a. Z BGRAF kreirati datoteko posla na na~in opisan v poglavju 4. b. v zunanji aplikaciji odpreti datoteko BRIDGE.TMP na katero vpi{emo ime datoteke posla, kreiranega z BGRAF zapreti datoteko BGRAF.TMP b1.v zunanji aplikaciji odpreti datoteko CHAIN.TMP na katero vpi{emo ime aplikacije zapreti datoteko CHAIN.TMP c. klic BGRAF iz zunanje aplikacije Pri tem se izri{e zgolj slika - grafikon, ki ga dolo~ajo parametri na datoteki posla, katere ime je zapisano na datoteki BRIDGE.TMP. Po kon~ani sliki lahko izdelamo kopijo na risalnik ali tiskalnik ali pa kon~amo tek BGRAF z pritiskom na . Izognili smo se torej vsem menijem in nastavitvam parametrov slike. ^e smo dolo~ili tudi ime aplikacije, na katero naj se vrne BGRAF ko kon~a delo ( s postopkom b1. ), se bo tek nadaljeval v tako dolo~eni aplikaciji, sicer pa na nivoju operacijskega sistema. Za to mo`nost morajo na disku obstajati slede~e datoteke: - za~asna datoteka BGRAF.TMP, ki vsebuje ime posla - datoteka posla - vhodna datoteka podatkov za BGRAF, na katero se posel nana{a d. brisati datoteko BGRAF.TMP in datoteko CHAIN.TMP! Primer: Na dolo~eni vhodni datoteki podatkov PREGLED.DAT se nahajajo razli~ni stro{ki posameznih oddelkov. Uporabnikova aplikacija se na primer imenuje ANALIZA. Le ta naj bi med drugim izrisala tudi histogram stro{kov goriva. 42 paket BGRAF- poslovna grafika 'pregled stro{kov po posameznih oddelkih$ v mio din' oddelek stro{ek ( gorivo repro popravila ) mestni 780 400 1080 tovorni 800 300 800 zunanji 599 400 900 interni 120 80 40 Vrednosti se v matriko podatkov vpisujejo preko zunanje aplikacije vsak teden in radi bi jih vsak teden grafi~no prikazali tudi s histogramom za stro{ke goriva posebej. Z BGRAF izri{emo histogram: - z izbiro nabora vrednosti, ki dolo~a gorivo (glej 3.3.2.) - parametri slike - lahko obrnjeni histogram, izbor {rafure... Po izrisani sliki izberemo opcijo hrani posel ( glej 4.) z imenom GORIVO.HST. Vrednosti datoteke PREGLED.DAT se menjajo vsak teden, parametri posla GORIVO.HST pa so vedno isti. Da bo na{a aplikacija ANALIZA izrisala histogram s stro{ki goriva po posameznih oddelkih in potem nadaljevala svoj tek, moramo: - na datoteko BRIDGE.TMP zapisati ime posla GORIVO.HST - na datoteko CHAIN.TMP zapisati ime aplikacije ANALIZA.COM - klicati BGRAF Na zaslon se izri{e zgolj histogram s stro{ki goriva po posameznih oddelkih, po izbrani izhodni napravi pa se tek nadaljuje v aplikacijo ANALIZA. 5.2. nastavitev delovne datoteke vhodnih podatkov iz zunanje aplikacije NAME.TMP je interna BGRAF datoteka, ki jo uporablja pri prehodu v urejevalnik teksta in nazaj. Uporabnik jo pri programiranju lastnih aplikacij v povezavi z BGRAF lahko uporablja, s tem da z njo nastavi delovno datoteko vhodnih podatkov iz lastne aplikacije tako, da na NAME.TMP zapi{e ime vhodne datoteke podatkov. Za~asno datoteko NAME.TMP pobri{e BGRAF. Za~asni datoteki CHAIN.TMP in BRIDGE.TMP mora brisati klicajo~a zunanja aplikacija. 43 paket BGRAF- poslovna grafika 6. DOGOVORJENE VREDNOSTI ------------------------ 5.1. maximalno {tevilo naborov vrednosti; maxvalues_y = 8 5.2. maximalno {tevilo znakov v glav ; max_glava = 140 maximalno {tevilo vrstic glave max_vrst_glave= 3 5.3. maximalno {tevilo podatkov po osi x; max_data = 20 5.4. dol`ina najdalj{ega imena ali oznake; max_string = 16 5.5. parametri: OBRNJEN = NE VSPOREDNI BAR = DA POUDARJENA VREDNOST = NE [RAFURE = standardni vzorci OZNAKE = ( . + * - o # x blank ) miny = miny_podatkov maxy = maxy_podatkov 5.6. tip vhodne datoteke '.DAT' Dogovorjene vrednosti se nastavijo pri instalaciji paketa. Instaliranje in inicializacija dogovorjenih vrednosti so v isklju~ni pavici ISKRA DELTE 44 paket BGRAF- poslovna grafika dodatek A. Instaliranje paketa ------------------------------- Za tek programa so potrebne slede~e datoteke: -BGRAF.COM -BGRAF.00i < i = [ 0 .. 4 ] > -BGRAF.HLP -GRAF.HLP -SETGRAF.HLP -sistemski urejevalnik texta (npr. WS.COM ) ( MEMO.COM ) ki se nahajajo na distribucijski disketi. Ko disketo vlozimo v disketni pogon vtipkamo ukazno sekvenco: A>pip a:=b:*.*[rv program pozenemo takole A>bgraf na kar se na zaslonu pokaze glavni meni ( glej 3.1. ) Za demonstarcijski tek programa potrebujemo -ADEMO.COM demonstracijski program z popolnoma avtomatskim tekom ali -IDEMO.COM demonstracijski program z interaktivnimi posegi pri prekinitvah ter -DEMOi.COM < i = [ 1 .. 4 ] > podatkovne datoteke za demonstracijske programe 45 paket BGRAF- poslovna grafika dodatek B. Vhodne datoteke podatkov za primere grafikonov v priro~niku --------------------------------------------------- ----------------------------------------------------------------- dodatek B1. podn1.dat ---------- '-PODNEBJE- arkticno, kontinent., morsko$ minimalne letne temperature ' mesec kolicina ( ARKT-min KONT-min MORS-min ) jan -33.0 -16.0 1.0 feb -36.0 -14.0 2.0 mar -32.0 -10.0 3.0 apr -26.0 -4.0 4.0 maj -11.0 2.0 8.0 jun -1.0 6.0 11.0 jul 2.0 9.0 12.0 avg 2.0 7.0 12.0 sep -3.0 3.0 9.0 okt -12.0 -2.0 7.0 nov -22.0 -8.0 4.0 dec -28.0 -12.0 3.0 ----------------------------------------------------------------- dodatek B2. kumul.dat ------- 'prikaz profitov namisljene drzave $ na neki drugi drzavi - tudi namisljeni' panoga profit ( L1950 L1960 L1970 L1980 ) lahka.ind 5 15 30 40 tezka.ind 10 30 40 50 kmetijstvo 30 70 90 100 banke 60 75 90 110 ------------------------------------------------------------------ dodatek B3. rudnine.dat ----------- 'DELEZ RUDNIN V POSAMEZNIH DRZAVAH $ LETA 1984 $ po podatkih ZSSSIKZ: januar 1985' drzava delez<%> ( cink zelezo svinec baker) ZDA 10 14 20 11 SSSR 14 8 6 10 Evropa 20 22 30 40 ostali_svet 56 56 44 40 ------------------------------------------------------------------ 46